…in se pri tem smejati?
In je napočil. Tisti čas, ko nogometne žoge lezejo praktično iz vsake paštete. Reprezentanti iz vsakega piva. In je težko spregledati kupčke in »pokelce« nalepk, iz katerih vedro ali stereotipno mrko zrejo nogometni igralci od vsepovsod, lastniki kupčkov pa jim vneto snemajo ali nadevajo elastiko medtem ko jih kopičijo, primerjajo ali menjajo. Svetovno nogometno prvenstvo je neizogibno. Ne da se ga ustaviti, poslati drugam ali prezreti.
Kaj pa tisti(-e), ki nam je za nogomet malo mar? Hja, tu nastopi tista čudovita stran nogometne žoge. Ne le, da je moč nogometno prvenstvo preživeti. V njem je moč uživati in se ob njem smejati. V O3 smo pripravili droben priročnik za vse nogometne vdove in vdovce, ob katerem se bodo te in ti… smejali zadnji.Vse, ki ga niste prejele na svojo delovno mizo, si ga lahko preberete tukaj.
In kaj poreče Aljaž Pengov Bitenc / Kje so naše ženske / Nedelo 6.6.2010
“Če vam je v tednu, katerega konec držite v rokah, ostalo še kaj energije, je zdaj zadnji trenutek, da se vprašate, kje bodo med svetovnim nogometnim prvenstvom naše in vaše ženske. Da se ne boste potem spraševali, zakaj je njihov album s sličicami polepljen samo z dolgolasci, medtem ko “pravih dedcev” v njem ni, kdo za vraga vam je prebelil stanovanje in od kod ima “vaša” kar naenkrat toliko novih prijateljic.
Naše ženske namreč niso od muh. Ugotovile so, da bodo za mesec dni postale nogometne vdove, kot se je zapisalo avtorjem neke tovrstne brošure, zato bodo temu primerno tudi ravnale. Nekatere bodo prestavljale pohištvo (dobro, televizor verjetno ostaja tam, kjer je). Druge se bodo znebile vaših starih in razvlečenih majic in trenirk, tretje bodo enostavno nehale kuhati, vam naročile pico in šle ven s prijateljicami. Seveda vas ne bo motilo.”
Evo jih. Zdaj vemo, kako so videti te male zlobe, ki oprezajo v naših zobnih ščetkah po le treh mesecih. Nevidni Zlobci so prikupna komunikacijska akcija blagovne znamke Colgate, ki smo jo v slovenski, hrvaški in bolgarski različici pomagali spraviti na plano v našem trnovskem studiu.
Več na Nedvidnih Zlobcih “samih”.
Pomlad namreč. Veselili smo se, da jo bomo na predvečer Gregorjevega pospremili z lučmi. Tisti, ki ste z nami v dnevnem pogovoru z nami, veste o čem govorimo. Naši potencialni naročniki – tudi. Vsem drugim pa je namenjen zapis o tem, zakaj smo tako neskrbno preskočili osmi marec.
Read the full article »
Drage gospe in gospodične,
partnerke, sodelavke, prijateljice, sosede in znanke.
Naj ste danes mame ali hčere, babice ali vnukinje.
Naj ste danes garalke, priganjalke, počivalke, objemalke ali pripovedovalke.
Naj vas spomnimo, da je danes vaš dan.
Svet vas je ustvaril z najtehtnejšim razlogom:
brez vas ga preprosto več ne bi več bilo.
Lep praznik vam želimo!
Zgodba o tem, kako lahko gre vse narobe. To ni zgodba, kakršne vam običajno pravijo agencije… Res je, da gre pri delu velikokrat vse dobro in prav. In tovrstne zgodbe preberete pogosto. Lahko pa gre tudi vse narobe, da bi bilo na koncu vse prav. In to je ena tistih zgodb.
Read the full article »
Nedavno se je v gomili prispele »delovne pošte« in »izjemnih ponudb« znašlo pripeto sporočilo:
Spoštovana gospa tajnica!
Zbiramo znamke in imamo veliko prijateljev iz tujine, ki prav tako zbirajo znamke in če slučajno mečete znamke iz kuvert za nagradno igro v koš, se za njih toplo priporočamo. Preprosto odstrižete del kuverte.
Hvala lepa, pravijo da vprašati ni greh. Read the full article »
Potem ko smo upanje na to opustili že mi sami. Bo držalo, da smo mladi in smo zagnani, torej želimo, moramo, bomo. Uredili lastno spletko. Ves čas, ko se na teh straneh ni odvilo kaj prida veliko, se je med stenami našega studia in onstran njih dogajalo obilno… ah, pri tem pa nas je ves čas skeleče pekla vest, ker je tista ljudska tako preklemansko držala. Kovačeva kobila je bila bosa. V naš zagovor naj povemo, da smo bili to stran pripravljeni izpopolnjevati do tiste mere… pri kateri smo ugotovili, da nam je zmanjkalo časa. Da bi se ukvarjali z vsem tistim, kar smo že naredili. In da ta čas veliko raje namenimo naročnikom, rečem ter projektom, ki jih bomo še naredili. In da bi ukvarjanje s samimi seboj pomenilo, da smo ta čas pognali v prazno.
Torej tukaj smo. Spametovani. Delamo tisto kot vselej – tisto, kar znamo. Bezamo v ideje, besede, oblike in slike. Vse v družbi povprečno dobre kave, ki jo zmore naša čajna kuhinja. In če smo tukaj (in zdaj, bi bilo smiselno dodati), se na teh straneh ne trudite najti skrbno popredalčkane projekte naše preteklosti. Te boste zasledili kvečjemu v kakšnem nostalgičnem flešbeku. Bržkone pa bomo v tole virtualno čajno kuhinjo odložili domislice, okruške in trohice naše sedanjosti. Jp, agencijske. Osebne. Na vse pretege neformalne.
Subscribe
